Moji prijatelji
Ljudje, ki mi polepšajo dan, stojijo ob meni v težkih trenutkih in soustvarjajo moj svet.
V svojem življenju sem spoznal, da se resnično prijateljstvo ne meri po številu ljudi, temveč po globini odnosa. Moji najtesnejši prijatelji so moji otroci in vnuki — Majda, Rene, Kim in Sofija. Brez njih moj svet ne bi bil celovit. Predstavljajo temelj, na katerem stojim, in prostor, kjer se vedno znova vračam k občutku smisla, povezanosti in topline.
Življenje pa je dinamičen proces, v katerem se ljudje pojavljajo in odhajajo. Nekateri pridejo tiho, skoraj neopazno, drugi odidejo prezgodaj, a tisti, ki ostanejo, postanejo pomembni sopotniki. Vsak od njih je pustil svoj odtis, svojo zgodbo in svoj prispevek k mojemu razumevanju sveta. Za vse, ki so se znašli na moji poti, sem iskreno hvaležen.
Med njimi ima posebno mesto moj prijatelj Bojan – Bojč – Bo. Njegovo ime in vzdevki nosijo pomen, saj ga v Rušah in širše poznajo kot človeka, ki zna, zmore in pomaga. Je moj frizer, računalniški in telefonski serviser, moj tehnični svetovalec in človek, ki se ne ustraši nobenega izziva. Samouk, »volk samotar«, ki je svoje znanje zgradil z vztrajnostjo, radovednostjo in samodisciplino. Ekspert je za Windows, telefone, računalnike in sodobno tehnologijo, pri čemer ga odlikuje natančnost, potrpežljivost in predanost.
Najini pogovori so vedno usmerjeni v tehnološke novosti, računalnike, telefone, šport in vsakdanje teme, ki naju povezujejo. Je odličen sogovornik, človek, ki razume življenje, in tako kot jaz svoje znanje prenaša naprej — mirno, premišljeno in iskreno. Počaščen sem, da ga lahko imenujem prijatelja, in do njega gojim globoko spoštovanje.
Ob meni pa stoji še vrsta drugih ljudi, ki na svoj način soustvarjajo moje življenje:
Maša — prijateljica v pravem pomenu besede. Ko sva skupaj, je vedno veliko smeha. Redkeje se vidiva, a se pogosto slišiva po telefonu. Topla, iskrena in vedno pripravljena prisluhniti.
Franc – Maks — spoznala sva se prek skupnega prijatelja, ki je žal že pokojen. Na začetku sva se veliko družila, danes nekoliko manj, a spoštovanje in povezanost ostajata.
Marjan – kuhar — amaterski »master šef«, ki rad eksperimentira v kuhinji. Pri njem je vsaka jed zgodba, vsaka ideja poskus, ki se konča z nasmehom.
Marjan – pevec — človek z izjemnim glasom, ki ga ženske obožujejo. Vedno zaseden z muziko, vajami in nastopi. Energija, ki jo nosi, je nalezljiva in iskrena.
Pizzerija Plus – Nina, Daša, Dajana Pizzerija Plus je naša »baza«, prostor, kjer se srečujem s prijatelji. Več nas je, bolj je veselo. Nino in Dašo poznam celo življenje — včasih smo živeli v istem bloku. Mlajša generacija, a kljub temu pristni prijatelji. Dajana pa je zgodba zase: vedno nasmejana, vedno dobre volje, vedno iskrena.
Ne želim naštevati vseh, saj bi izpadlo, kot da pred sabo držim telefonski imenik — toliko jih je. Pomembno je nekaj drugega: rad sem s svojimi prijatelji. Oni polepšajo dan, so ob tebi, ko jih potrebuješ, in te podpirajo v težkih trenutkih.
Sem spoštljiv in hvaležen človek. Zato — hvala, prijatelji, da obstajate.
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
France Prešeren