KDO SEM

“Moja pot ni bila ravna. Vodila me je skozi delo, ljudi, tišino in naravo. Vse, kar sem doživel, me je naučilo eno stvar , da človek najde sebe šele, ko začne poslušati svet okoli sebe

Kdo sem

Sem Branko Miglič. Človek, ki je večino življenja hodil po poti, kjer se srečata narava in človek. Moje znanje ni prišlo iz šolskih klopi, ampak iz dela, iz terena, iz pogovorov z ljudmi, iz napak, ki so me učile potrpežljivosti, in iz trenutkov, ko sem moral prisluhniti sam sebi.

Narava je bila moj prvi učitelj. Voda moj drugi. Tehnika tretji. Vsak od njih mi je dal nekaj, kar se ne da kupiti: mir, razumevanje, spoštovanje do procesa in zavedanje, da se vse v življenju zgodi z razlogom.

Green Luxury Akademija je moj osebni prostor. Tu zapisujem svoje izkušnje, svoje misli, svoje poti. Ne zato, da bi učil, ampak zato, da bi delil. Da bi ostalo nekaj, kar lahko človeka pomiri, mu razjasni ali ga preprosto spomni, da je življenje največkrat preprosto — samo prisluhniti mu moraš.

Moja poklicna pot se je začela v tovarni dušika v Rušah, kjer sem se naučil, kaj pomeni delo, odgovornost in ritem industrije. Kasneje sem odslužil vojaški rok v JNA, kjer sem spoznal disciplino, strukturo in vztrajnost — lastnosti, ki so me spremljale vse življenje.

Po vrnitvi sem delal v TDR, se izobraževal ob delu in se preizkusil v različnih poklicnih okoljih. Nato sem stopil v trgovske vode, kjer sem se naučil praktičnosti, komunikacije in organizacije. Vsaka izkušnja je bila del poti, ki me je vodila naprej.

Pri petdesetih letih se je zgodila prelomnica: zaposlil sem se v podjetju Prosigma d.o.o. kot serviser in monter malih čistilnih naprav in sistemov za deževnico. To delo je bilo več kot poklic — bilo je srečanje z naravo na tehnični način. Vsaka naprava, ki čisti vodo, je majhen model narave: logičen, natančen, povezan. Tam sem našel svoje strokovno jedro, svoj mir, svojo odgovornost. Veliko sem potoval po Sloveniji, jo videl v pravi luči in se ogromno naučil. Kasneje se je na istem delovnem mestu zaposlil tudi moj sin.

Ko je prišla recesija, je Prosigma morala odpuščati. Odprlo se je novo poglavje in pridružil sem se podjetju Pk-eko d.o.o. mojega sina, ki je nadaljevalo delo na področju čistilnih naprav. To je bil naraven tok mojega znanja in izkušenj.

Skozi življenje sem se učil sam. Računalniki, programi, telefoni, spletne strani — vse sem osvojil korak za korakom, brez bližnjic. Znanje razumem kot pot, ki se razkriva šele, ko se človek odloči hoditi naprej.

Ob meni so ljudje, ki so moj notranji kompas. Moja družina je moj temelj, moj ponos in moj mir. Vnuki so svetloba, ki se prižge, ko se človek ustavi in pogleda naprej — vsak s svojim značajem, svojo energijo in svojim elementom. Družina je prostor, kjer se človek uči potrpežljivosti, razumevanja in tihe podpore.

Spoznal sem drugo partnerico, s katero sva si ustvarila miren in stabilen dom. Z nama je odraščal njen sin, ki je postal spoštljiv in odgovoren človek. Ta del življenja me je naučil, da družine ne določa kri, temveč energija, ki jo ljudje delijo med seboj.

Danes s pomočjo družine skrbim za svojo mamo, ki pri svojih letih nosi tišino časa. Vsak dan z njo me opomni, da življenje ni tekmovanje, ampak pot, ki jo je treba prehoditi z nežnostjo in spoštovanjem.

Vrt in zemlja sta moj prostor miru — učita potrpežljivosti, poslušanja in ravnovesja. Znanje, ki ga nosim, želim predati naprej, ker verjamem, da mora teči kot voda: če stoji, se pokvari; če teče, ohranja življenje.

Stopničke mojega življenja

Na svoje življenje gledam kot na stopnice. Vsakih deset let je ena stopnička in zdaj, ko stojim na sedmi, se obrnem nazaj. Vidim poti, ki so bile lahke, in tiste, ki so bile težke. Nekatere stopnice nosijo veselje, druge žalost, tretje tiho hvaležnost. Ljudje, ki so odšli, so pustili sled; spomini pa toplino, ki ostane.

A to ni usoda, to je življenje. Pot z vzponi in padci, z lučjo in senco, z izgubo in učenjem. Vsaka stopnica je lekcija, vsak korak del mozaika, ki me je oblikoval. Ko pogledam nazaj, ne iščem popolnosti, iščem pomen. Ko pogledam naprej, vem, da me čaka še nekaj stopnic, ki jih bom prehodil z mirnostjo, z zavedanjem in z iskreno hvaležnostjo, da sem tukaj, zdaj.

Moja veroizpoved je krščanska. Verjamem v tišino, ki razkrije bistvo. Verjamem v naravo, ki uči ravnovesje. Verjamem v človeka, ki raste skozi izkušnje. Verjamem, da je življenje zgodba, ki se ne piše z roko, temveč z energijo, ki jo človek nosi v sebi.

To sem jaz. To je moj element. To je moj prispevek k ravnovesju med človekom in naravo.

**Sem človek, ki ga je življenje učilo počasi. Veliko sem se naučil iz dela, še več iz napak, največ pa iz ljudi, ki so prišli in odšli.

Narava mi je dala mir, čas mi je dal potrpežljivost, izkušnje pa trdnost, ki ostane. Kar ustvarjam danes, nosi sled vsega, kar sem prehodil, preživel in razumel. To sem jaz — preprost, vztrajen, in vedno na poti med resnico in naravo. Avtor Green Luxury Akademije: Branko Miglič

Moje mesto Ruše

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Moji prijatelji