Veliki pok
Nastanek vsega – moj osebni pogled na življenje, naravo in svet
🌌 Veliki pok – začetek vsega
Mnogo let pred nastankom vsega se je zgodil veliki pok – dogodek, ki ga znanstveniki še danes temeljito raziskujejo. Iz te prvotne energije so nastale zvezde, galaksije, planeti in med njimi tudi naš planet Zemlja, na katerem živimo. Če na to pogledamo z verskega stališča, je vse ustvaril Bog – zemljo, človeka, naravo in življenje. Včasih se zdi, da sta Bog, univerzum in prvotna sila ena in ista stvar, le da jih človek poimenuje drugače.
🙏 Otroštvo, vera in sprejemanje naučenega
Dolgo nisem razmišljal o teh vprašanjih. Kot otrok sem šel h krstu, obhajilu in birmi, verjel sem v Boga, našega stvarnika. O nastanku sveta nisem razmišljal, ker o tem nisem imel pravice razmišljati. Sprejemal sem naučeno. Šele kasneje sem začel razmišljati bolj praktično: nekdo ali nekaj je moralo ustvariti pogoje, da je nastala Zemlja, rastline, živali, človek, podnebje, voda – vse, kar omogoča življenje v obliki, kakršno poznamo danes.
Če je nastanek vsega ustvaril Bog, univerzum ali prvotna sila bo vedno ostala dilema, stvar debate in različnih mnenj.
👶 Rojstvo otroka – moj osebni veliki pok
Za mene je najbolj fascinantno odkritje to, da se pravi “veliki pok” zgodi vsakič, ko se rodi otrok. Rojstvo je čudež. Da se otrok lahko rodi, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji – biološki, naravni, življenjski. To je moj osebni dokaz, da življenje ni naključje, da je za vsakim rojstvom prisotna sila, ki presega človekovo razumevanje.
Pred rojstvom prvega otroka sem razmišljal drugače. Živel sem svoje življenje, čas je tekel, narave nisem opazoval, o človeku nisem razmišljal. Svet je bil samoumeven. Rojstvo pa človeka pretrese, prebudi, odpre oči. Takrat sem prvič začutil, da je življenje več kot vsakdan.
🛠 Poklic serviserja – prelomnica razumevanja narave
Druga prelomnica je prišla, ko sem postal serviser čistilnih naprav. Ta poklic me je prisilil, da začnem gledati svet drugače – bolj natančno, bolj odgovorno, bolj poglobljeno.
Najprej sem moral razumeti, kaj sploh je čistilna naprava, kako deluje in zakaj je tako pomembna za ohranjanje narave. Odprl se mi je svet bioloških, kemijskih in fizikalnih procesov. Spoznal sem, kako pomemben je kisik, kako delujejo bakterije, zakaj brez njih ni čiščenja odpadne vode.
Spoznal sem, da brez izpolnjenih pogojev ni procesa – in brez procesa ni življenja. Spoznal sem, da narava deluje po natančnih zakonih. Da nič ni naključno. Da je vse povezano. Čistilna naprava je samo pospešek naravnih procesov, ki se v naravi dogajajo sami od sebe. Narava je največja čistilna naprava, ki neprekinjeno skrbi za ravnovesje.
🌱 Nikoli nisem bil v coni udobja
Nikoli nisem bil v coni udobja; vedno sem bil radoveden, vedno v gibanju, vedno pripravljen stopiti v neznano. Že od mladosti me je vodila notranja sila, ki me je potiskala naprej – k novim znanjem, novim izkušnjam, novim izzivom.
Učil me je svet sam: voda, ki teče in nikoli ne obstane; zrak, ki ga dihamo in brez katerega ni življenja; zemlja, ki nosi vse procese narave; toplota, ki omogoča gibanje in energijo. Spoznal sem, da življenje obstaja samo, ko so usklajeni številni procesi: biološki, kemijski, fizikalni, atmosferski, geološki, energijski, ciklični naravni procesi, evolucijski procesi, naravni zakoni in ravnovesje med človekom in okoljem.
Da lahko obstaja voda, zrak, toplota, bakterije, rastline, živali in človek, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji – natančni, med seboj povezani, nikoli naključni. Ko so ti elementi usklajeni, nastane življenje. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, se rodi otrok. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, deluje narava. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, obstaja svet. In prav zato nikoli nisem mogel ostati v coni udobja – ker sem želel razumeti, kako ta svet deluje.
Sila, ki povezuje vse
Svet ni naključen. Svet je rezultat popolne usklajenosti sil, procesov in zakonov, ki jih človek šele počasi razume.Nekateri temu rečejo Bog. Drugi univerzum. Tretji energija. Četrti naravni zakon.
Jaz verjamem, da je vse to povezano. Da je sila, ki poganja svet, prisotna v naravi, v človeku, v rojstvu otroka, v delovanju čistilne naprave, v vsakem procesu, ki omogoča življenje.
🔧 Moje delo danes – skrb, razmislek in odgovornost
Danes svoje življenje posvečam svoji mami, svojim otrokom, vnukom, prijateljem in ljudem, ki mi pomenijo največ. Skrbim za svoj vrt, ki mi daje dobrine za vsakdanje življenje, in tam najdem mir, stik z zemljo, zrakom, vodo in toploto — elementi, ki človeka učijo več kot katera koli šola.
Veliko razmišljam. Razmišljam, zakaj je po svetu toliko vojn, zakaj se politiki podajajo v absurden lov za močjo, ki prinaša trpljenje milijonom. Razmišljam o peščici ljudi, ki krojijo in vsiljujejo usodo celim narodom, o odločitvah, ki uničujejo naravo, človeka in prihodnost naših otrok. Te stvari me jezijo, žalostijo in včasih tudi prizadenejo, ker vidim, kako malo je potrebno, da se svet premakne v napačno smer.
Zato se vračam k bistvu — k družini, k naravi, k delu, ki ga lahko naredim z lastnimi rokami. Tam najdem ravnovesje, ki ga svet pogosto izgublja. Tam se učim, da je pravičnost najprej dejanje posameznika, šele potem družbe. Tam razumem, da življenje teče samo, ko so usklajeni vsi procesi: voda, zrak, zemlja, toplota, naravni zakoni, biološki in energijski procesi, ravnovesje med človekom in okoljem.
V tem ravnovesju najdem sebe — in razlog, zakaj delam to, kar delam danes.
Zaključne misli – preteklost, sedanjost prihodnost in človekova pot
Moje misli so danes usmerjene tako v preteklost, sedanjosti in v prihodnost. Ko pogledam nazaj, vidim, da se je narava skozi zgodovino neprestano spreminjala. Menjali so se naravni cikli, podnebja, kontinenti, življenja. In hkrati so se menjavali tudi človeški sistemi: faraoni, Rimljani, kralji, cesarji, imperiji. Vedno je peščica ljudi vladala večini, ki jim je morala biti pokorna.
A vse te družbene ureditve imajo nekaj skupnega: vse so propadle. Propadle so, ker so bile zgrajene na moči, ne na pravičnosti. Na nadzoru, ne na ravnovesju. Na strahu, ne na razumevanju.
Tudi današnja ureditev deluje po istem principu. Tako imenovana demokracija je skoraj že neuporabna — ne predstavlja več tistega, kar je nekoč. Današnje “najbolj demokratične” države povzročajo največ težav, obnašajo se, kot da so gospodarji sveta, kot da jim pripada pravica odločati o usodi drugih narodov.
A tudi to bo minilo. Vsak sistem, ki ni pravičen, se prej ali slej sesuje sam vase.
Danes se rojeva nova sila — tehnologija, umetna inteligenca, avtomatizacija. Ta sila bo spremenila svet. Prišlo bo do spopadov med sistemi, med tehnologijami, med interesi. Današnja ureditev bo propadla, ker ne bo več kos hitrosti sprememb. Svet se bo sesul sam vase, ker bo poskušal ohraniti nekaj, kar je že zdavnaj zastarelo
A nekoč bodo prišli drugi časi. Svet se bo pomiril. Vzpostavil se bo bolj pravičen družbeni red — tak, ki bo pravičen za vse, ne samo za izbrane. Denarna valuta bo izgubila svojo moč, ker bo človek končno razumel, da vrednost ni v papirju, ampak v življenju, naravi, znanju in medsebojni povezanosti.
To so morda preroške misli. Morda oddaljene. Morda ne za danes ali jutri. A verjamem, da se bo zgodilo. Ker se je zgodovina vedno premaknila naprej, ko je bilo to nujno.
In to je vedel že naš pesnik France Prešeren, ko je zapisal:
Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! — Zdravljica
Njegove besede niso le pesem. So vizija sveta, ki ga človek še ni dosegel — a ga bo.
Avtor Green Lukury Akademije: Branko Miglič – raziskovalec samouk, popotnik skozi čas